Kaj je Izofol parna zapora folija.
Izofol je dvoplastna folija iz aluminija in poliestra, namenjena je predvsem za parno zaporo in parno oviro pri delu toplotnih izolacij. V naših klimatskih pogojih mora imeti vsak ogrevan prostor primerno parotesnost. Nezadostna parotestnost elementov zgradbe povzroči poškodbe zlasti pri adaptacijah podstrešij, mansardnih stanovanj in pri lahkih montažnih objetkih. V zimskem času namreč para prehaja skozi gradbene elemente na prosto. Kadar na svoji poti para ni ovirana, v neki plasti lahko kondenz celo zaledeni. Posledica kondenzacij pare so zmanjšanea toplotna izolativnost objekta, povečana poraba energije, razpad gradbenih materialov, pojavi plesnenja in celo hišne gobe.
Namen folij
Parna zapora povsem preprečuje prehod vodne pare. Praviloma se vgrajuje čim bližje topli strani konstrukcije (npr. neposredno pod finalno oblogo). Parna ovira delno preprečuje prehod vodne pare. Prav tako se vgrajuje čim bližje topli strani. Za razliko od parne zapore ta še vedno omogoča “dihanje” strehe. Parna ovira se vgrajuje v primeru, da imamo na zunanji strani izveden zračni kanal, ki omogoča odzračevanje vodne pare, ki prehaja preko strešne sestave.
Paro propustne folije (z drugim imenom tudi sekundarne kritine) ne smejo ovirati prehoda vodne pare. Vgrajujejo se na hladni strani strehe, kjer bi vgradnja parne ovire ali parne zapore sicer predstavljala problem. Vodna para mora preko nje neovirano prehajati navzven (v prezračevalni kanal), tako da ne prihaja do kondenzacije znotraj strešne sestave. Razlog za vgradnjo je kot varovalna-sekundarna kritina in kot proti vetrna zaščita izolacije in celotne konstrukcije.
Bistvene tehnične lastnosti folij so: stopnja prepuščanja vodne pare- paropropustnost, mehanske lastnosti (predvsem pretržna sila), in obstojnost na staranje (UV žarki).
Paroprepustnost se označuje z kratico sd. Posamezne folije imajo sledeče vrednosti:
1. parne zapore sd – 100 m,
2. parne ovire sd – 2 m
3. dobre paropropustne folije sd – 0,02 m.
Za paro zaprt prostor
Paronepropusten prostor onemogoča difuzijo pare skozi zidove in izolacijo navzven. Prostor se znoji. Žal je večina gradenjdo sedaj izvedena na tak način, deloma zato, ker na trgu še ni bilo ustreznih materialov in deloma zato, ker znanje o paropropustnem sistemu in njegovih prednostih še ni bilo splošno razširjeno. K drugačnim pogledom na izdelavo obodnih površin v zadnjem času precej prispeva konkurenca z uvoženimi materiali, strokovno izobraževanje podjetnikov in članki v raznih medijih.
Toda tudi paronepropusten sistem je treba pravilno izdelati. Bistveno je, da onemogoča prodor vodne izparine v izolacijo od koder se zelo težko odzrači. Zato mora biti parna zapora vedno pred izolacijo, gledano iz notranje strani. Vlaga v izolaciji namreč zmanšuje njeno izolativnost, dolgoročno pa povzroča njeno propadanje.
Parna zapora mora povsem onemogočiti prodor pare v izolacijo. To lahko omogoči le pravilna izvedba parne zapore. Kot parno zaporo lahko uporabimo PE ali Alu folijo, toda na stikih jo moramo zlepiti z lepilnim trakom iz paronepropustnega materiala (Alu trakom). Prav tako moramo zatesniti vse preboje zaradi inštalacij in druge raztganine. Parna zapora mora v enem samem kosu neprodušno zapreti prostor.
Nekaj pojmov za boljše razumevanje
Parna zapora je iz materiala, ki ne prepušča vodne pare. Običajno v ta namen uporabljamo minimalno polietilensko folijo debeline 0,2 mm ali pa laminate kaširanih folij z aluminijem.. Parno zaporo namestimo na notranjo (toplo) površino toplotne izolacije. Če nosilna konstrukcija ni primerno zaščitena vlaga vstopa v steno in kondenzira na stiku med toplotno izolacijo in hladno notranjo površino obodnega zidu.
Toplotni mostovi so mesta, kjer toplota neovirano prehaja skozi konstrukcijo. Najpogosteje se pojavljajo pri nekvalitetno zalitih stikih med posameznimi zidaki, pri betonskih prekladah nad okni v zunanjih stenah, pri omaricah za roloje. Posledica toplotnih mostov je pojav plesni na ometu.
Toplotna izolacija zmanjšuje toplotne izgube skozi streho, ustvarja ustrezno klimo v prostorih pod streho, preprečuje nastanek kondenza v konstrukciji, zmanjšuje stroške ogrevanja, zmanjšuje onesnaževanje okolja…
Plavajoči pod duši hrup, ki nastaja pri hoji. To je mehka podlaga, ki je nameščena med konstrukcijo in pohodnim slojem. Pohodni sloj nima stika niti s tlemi niti z obodnimi stenami.
Prag bistveno zmanjšuje pretok zraka pod vrati; s tem pa velike toplotne izgube. Prag ni potreben povsod med prostori, ki so pod enakimi klimatskimi pogoji. Bil pa naj bi med prostori z različnimi toplotnimi režimi in tudi med prostori z različnimi tlaki.
Strop je konstrukcijski element, ki zapira prostor navzgor ali navzdol. Poleg tega tudi nosi obtežbo prostora in jo prenaša na nosilne zidove; ter daje toplotno in zvočno izolacijo.
Schiedel dimnik je trislojni montažni dimnik. Lahko je enojen ali dvojen, z zračniki ali brez njih. Dimnik je sestavljen iz šamotne dimne cevi (obstojne na ognju), zračnega prostora in iz zunanjega plašča iz lahkega betona.
Bitumenski materijali
Pridobivajo jih z vročim postopkom. Več slojev bitumenskega papirja, lepenke, jute ali tkanine povežejo med seboj z lepilno maso, ki je mešanica katrana, žvepla ali asfalta. Drenaža je odvajanje vode v tleh z drenažnim zasipom in drenažnimi cevmi; s tem zmanjšujemo vpliv talne vode.